Poezija Edite Krajnc

* ZVEZDA *

Ti si pesem srca, ki jo pojem;

si ogenj strasti, ki me razžira;

si krila, ki poneso me preko vseh meja;

si pot, ki vodi me vse do neba.

Si želja, ki (z)morem jo izpolniti;

veselje, ki dano mi ga je užiti;

si trenutek, ki ne želim ga pozabiti;

zaklad, ki dano mi v srcu ga je nositi.

Si moja muza, moj navdih,

tebi namenjen pesmi moje vsak je stih …

*

*

*

NEKAJ…

nekaj v tvojih očeh

me nevzdržno vleče v njihove globine
nekaj v tvojem nasmehu

povzroča da srce prkipevajoč od sreče joče
nekaj v tvojem dotiku

v meni vzbuja želje

ki že od nekdaj mrtve in pokopane ostale so v preteklosti
nekaj v tvojem glasu

v meni vse iluzije

ki o prihodnosti sem jih zgradila spet podira
nekaj v obnašanju

da izvir večne vode ki že zdavnaj je presahnil

ponovno kot hudournik vre iz mene tihih globočin
nekaj je v tebi da zanetilo je ogenj v moji duši

čeprav na pogorišču niti droben drobec iskrice ni ostal
nekaj je v tebi da ujelo veter v njegovem besnečem je viharju in umirilo ga

da le kot nežen vetrič še pihlja
nekaj je v tebi da prebudilo misli iz globokega je mi sna
nekaj je v tebi da nevede preko tebe spet sem našla pot k sebi
da vem da smrt je le prehod in da le drug sva si obraz

le poimenovan ti in jaz

*

*

*

MALE MISLI

začutim vsako tvojo misel

zavonjam vsak tvoj vdih

vidim vsak tvoj utrip srca

zaslišim vsak tvoj občutek

ko se mi predaš

ko postaneš jaz

ko nobenih ni meja

ko samo sva

letim na trdih krilih iz ledu

utapljam v tvojih se očeh

najvišje sem ko sem na tleh

*

*

*

EDINA

ljubezen

lepša od vseh sanj resničnosti si

in strašnejša od vseh demonov

ki v svetlobi dneva grebejo po meni

skrivnost teme si ki me razžira

prodiraš tja

v moj narobe svet

tako lažno varna

ko navidez nedolžna kot otrok v igri

cefraš mi krila

in razvnemaš moje čute vse do zadnjih živčnih končičev

izbire nimam veliko

zmagaš zmeraj ti

če bežim ali te iztrgam izženem

se utopim v lastnem ognju

če se ti prepustim

izgorim tiho neopazno kot vse ostale zvezde

zatemnjene v oceanu tvojih oči

toda

tako omamno dehti tvoja koža

po meni v tebi

po nama

najinem objemu

združenju

umrla bi na neizrečenem šepetu tvojih dotikov

neizmerna sladka bolečina hrepenenja

tako zelo neskončna

tako zelo

resnična

ti je sploh mar

ko me prevzemaš s svojo tišino

jemlješ popolno kontrolo

nad vsako mislijo

ko se vedno znova kot tat

pritihotapiš v moje prostore

in ostajaš

kot slan vonj prihodnosti

ki prinaša ga veter od meja časa

da najraje bi v ekstazi bolečine (za)kričala

te prosila

predaje

za vedno

naj sem samo tvoja

edina

*

*

*

MEJE MAVRICE

skozi čas in prostor

potujem

lebdim tam

kjer se stapljajo meje svetov svetlobe in teme

kjer sva samo jaz in ti

venomer združeni

nekje tam preko mavrice

v srebrno sivih odtenkih

v tvojih globinah temnih prepadov čakam nate

čudovito je jutro prebujeno v objemu

s sončnimi žarki nasmeha

neskončen občutek padanja v višine oči

padla sem

in vem kje je moj dom

ob in v tebi

- ljubezen -

edina

obstaja/sva brezbrežna dimenzija v kateri te čakam

da poletiš preko meja

neba brezmejne tišine mojih oči

da (iz)goriš v ognju objema navidez(ne) neskončne norosti

ki sem Jaz

ti prinašaš večer

jaz jutro

solze in smeh

dež in sonce

vse ostalo nima nobene vrednosti

le ti in jaz

neskončna

večna

*

*

*

DUŠA DUŠE

Tvoj nasmeh je kakor sonce, ki temo razsvetli in čez dan me greje;

si kakor najsvetlejša zvezda, ki v noči vodi me po pravi poti.

Tvoje solze, kakor kaplje padle izpod neba,

od žeje presušeno srce znova mi napoje,

tvoj glas v notranjosti odmeva

kakor dremava melodija besnečega morja.

Edini razlog, da se borim, da še vztrajam si ti,

upanje, da vsaj še enkrat dano bili bi mi (za)zreti (se) ti v oči,

pa čeprav zgolj za trenutek, zgolj za hip,

otrdelo, a vendar tako krhko srce

kot dar položila bi ti pred noge,

da z njim storiš kakor prav se ti zdi

da s svojimi ostrimi zastrupljenimi bodali

zabodeš, zarežeš še zadnje smrtne rane,

da izteče vsa ta gosta, črna kri;

dokler, če se tako odločiš,

ga v sedem tančic (še) skrivnostne nežnosti  oviješ,

ga globoko, globoko vase znova skriješ;

ter iz sna naju dokončno prebudiš.

Vse kar sem, vso moč,

Bistvo in usodo sedmega, zadnjega sveta,

s temi besedami vračam ti v dlani,

kajti ti si ta, ki odloča, si vzrok, da ta svet se vrti

odkar zavedam se tvojega obstoja,

mene namreč več ni.

Sorodne vsebine:

Oznake: , valentinovo - Verzi

En komentar to “Poezija Edite Krajnc”
  1. Ana says:

    Čestitke avtorici!

Komentiraj

(obvezno)

(obvezno)


Paulo Coelho: 11 minut (odlomek)

Odlomek iz knjige 11 minut, ki govori o ljubezni in svobodi.

Misli o ljubezni apostola Pavla

Verni in neverni se lahko strinjamo, da je 1. pismu Korinčanom 1Kor 13,1-13, ki ga je napisal apostol Pavel,...

Kahlil Gibran: O ljubezni

Ena najlepših "prerokb" o ljubezni.

Najlepše ljubezenske misli vseh časov

Izbrane ljubezenske misli in citati, ki navdihujejo in vračajo vero v ljubezen.

Kaj je ljubezen?

Na vprašanje kaj je ljubezen odgovarjajo otroci mladi 4-8 let.

Romantične ideje 1.del

Zbirka romantičnih idej in presenečenj za moške, ki želijo osrečiti svoje ljubice.

Kaj podarjeno cvetje pove o vajinem odnosu?

Jezik rastlin je zelo preprost in veliko več pove o tipu, kot bi sam želel. Če te zanima kako...

11 obveznih pripomočkov najbolj vroče noči

Preberi kako lahko z preprostimi pripomočki ustvariš nepozabno, vročo noč.

5 najbolj ženstvenih parfumov – za valentinove avanture

Eden izmed temeljev umetnosti zapeljevanja je dobro izbran, zapeljiv vonj. Preberi katero dišavo izbrati za Valentinovo. Parfum je lahko...

Najbolj romantična evropska mesta

Zbrali smo nekaj evropskih mest, ki so znana po njihovem romantičnem vzušju, zato so lahko odlična počitniška lokacija za...